Razstava na FSD

Od 18.1.2012 do 20.2.2012 razstavljava svoja dela Matej Majnik - grafike in Ines Kokalj - ArtNudes --> akrili na platnu, skice...

Razstavo si lahko ogledate v prostorih fakultete za socialno delo na Topniški 31, v Ljubljani

V A B L J E N I :)))

Marty

Zdravo, sem Marta, čeprav me večina prijateljev kliče Marty ; bolj igrivo zveni. Moje Delo je povezano z mojim otroštvom saj so v času usmerjenega izobraževanja "strokovno" ugotovili, da je za mojo eksistenco najugodneje, da postanem šivilja. Kajti, moja družina, kjer smo še z 2ma bratoma in sestro ostali sami z mamo, ne bi mogla "živeti" mene kot študentke...Ker se z ugotovitvijo nisem strinjala, sem psihologinjo zmerjala z "navadno kravo", svoje povedala vsem in dobila ukor pred izključitvijo...
Skratka, namesto, da bi sledila svojim željam, me je strah priklenil na usmerjene poti,s katerih sem uspela ustvariti svoje smeri oblikovanja tekstila in tako kreiram Čas preko svojih ustvarjalnih procesov. Za menoj je precej avtorskih projektov, kostumografij za plesne predstave, v omarah ljudi, predvsem žensk, je "stkano" mnogo interakcij med uporabnikom in ustvarjalcem. Moda ni nekaj, kar bi me kdajkoli zanimalo. Zanima me Človek, kot individum, kot celotni ustroj med Dušo in telesom...Sodelovala sem s centrom za rehabilitacijo po pošodbah glave, kjer smo imeli 3 uspešne delavnice na temo "Barve in Mi ali kako se urediti in Biti zadovoljen".
Med vsakdanjim ustvarjanjem me misli zanesejo v mnoge odtenke razmišljanj in tako sem pred dvema letoma v Dravogradu postavila interaktivno inštalacijo z naslovom "Prebudite Črno ali v vsaki Temi je tema". Ideja , ki je bila v meni prisotna desetletje in več, je namenjena izražanju lastnih stisk , preko ustvarjanja s čopičem in pisanju o le teh. V naslednjem letu bo projekt postavljen na večih lokacijah po Sloveniji.
Sem mati Tise in Gabra in gostiteljica dvema krasnima mačkama Poldi in Zofki.
Uživam v muziki, predvsem jazzu, obožujem gib, tako v izraznem smislu, kot v bolj koordiniranih različicah, predvsem pa v obliki argentinskega tanga in cuba-salse.
Včasih celo kaj "namalam", napišem , zapojem.
In to je v kratkem najmanj s čimer se vam lahko predstavim.
In se veselim srečanj z Vami.

Joži Kokalj - vvooodnarka

Svojo predstavitev bom pričela nekoliko nenavadno, da mi je v zgodnjem otroštvu bila neizmerno všeč industrijsko izdelana čipka na maminih kombinežah. Ta prefinjena natančnost me je v tolikšni meri začarala, da sem jo občudovanja.
Ko še nisem hodila v šolo, strahu pred škarjami in šivanko nisem imela. Kako sem prepričala mamo ne vem, nogavico, ki mi jo je dala za medveda sem zarezala in ročno zašila šive, da so nastale žabice za punčko. Če se je pri tem pokazala kakšna pikica krvi na prstu, nisem naredila preplaha. Moje varuhinje so bile sosede, starejše gospe, ki so v prostem času delale ročna dela. Uspela sem jih prepričati, da so me pričele učiti šivati, prvih vbodov vezenja in križce na krpice. Do ustvarjalne izpolnitve sem prišla, s pričetkom gospodinjskega pouka in krožka ročnih del. Tudi pri likovnem pouku sem neizmerno uživala, saj sem bila deležna učiteljičine podpore. Ko je prišel čas vpisa na srednjo šolo sem se težko odločila med likovno smerjo in šiviljo. Ker mi ni bilo najbolj jasno kaj bo moja služba po končani likovni šoli, sem se vpisala in uspešno zaključila šolo šivilja ženske konfekcije.

Po poroki sem za nekaj časa ročna dela in risanje odložila. Kljub gospodinjstvu, službi, kasneje tudi skrbi za otroke, sem v zimskem času delala gobeline, kvačkala prtičke in drugo. Prelomnica v mojem življenju se je zgodila, ko sem registrirala svoje podjetje Šivankarica, šivanje po meri in popravila. Tej prelomnici je sledila še ena, v svoj dom sem sprejela ostarelo mamo. Gospodarska nenaklonjenost tekstilni stroki in gospodinjska opravila sta mi jemala moči in voljo, da bi dosegla uspeh pri svojem delu, v samozaposlitvi.
Po zaprtju podjetja sem se počutila izdano. Na računalniku sem pričela pisati spomine od zgodnjega otroštva naprej. Mož, sinovi in mama, mi niso bili pravi sogovorniki, ki sem si jih želela. Raziskovala sem na spletni strani distributerja interneta in odkrila blog. Zgodilo se je, da sem blogerki v komentarju odgovorila s pet vrstično pesmijo. Krog virtualnih pesnic in pesnikov se mi je povečeval. Odprla sem svoj blog, objavila svojo prvo pesem in tako se je začelo. Ustvarjalnost me je popeljala, da sodelujem na literarnih natečajih in večerih, pridružila pa sem se tudi literarnim kreativnim delavnicam in šoli. V letu 2009 sem s pomočjo Občine Domžale, v samozaložbi izdala prvenko, zbirko pesmi Prebujena iz sna. Sem tudi članica Društva Lipa Domžale - Univerze za tretje življensko obdobje. Očaranost nad nitjo še vedno drži, ustvarjanju se je pridružilo tudi pesnenje. V tem času je nastalo pesmi za drugo pesniško zbirko.

Vesna Jovanov - Lamiol art

Pod imenom Lamiol art se skrivam Vesna Jovanov. Nisem umetnica, ne slikarka. Namesto čopiča in barv raje uporabljam roke in besede. Ne znam risati ali slikati, zato se trudim z ustvarjanjem nakita in igrač ter drugih drobnarij. Moja največja strast pa ostaja sukanje besed in letenje s krili domišljije, kar izražam skozi svoje ljubezenske zgodbe, kratke zapise in občasno s kakšno pesmijo. Moje zapise najdete na forumih Poezija in proza ter Besede kjer uporabljam ime Maja.

Trudim se sama kreirati svoje življenje, saj veste po načelih zakona privlačnosti. Zanimajo me vse teme povezane z duhovno rastjo. Občudujem Dobro vilo Majo, zakonca Hichs in njun Abrahamov nauk, ki je izšel v kar lepem številu nadaljevanj ter seveda Neala Donalda Walscha.

Rada bi bila sprememba, ki jo želim videti v svetu.

Jasmina Vuga

Zakaj pisat, risat, zakaj ustvarjat, zakaj karkoli počet? Da se rodim, iznajdem samo sebe, se na novo definiram in preživim, se smejim, ljubim, Živim.. v mehki tekoči prepletajoči reki drobcev, ki po svoje pletejo vzorce, utirjajo tire, se zrušijo in nekje znova vzniknejo.

V krhkosti zajemam iz te reke, nekateri vzorci so mi že skoraj vrojeni, drugim se nežno nasmehnem, tretji mi lomijo križ. Sheme v katere sem se rodila, druge ki sem jih sama zgradila, da naredim gnezdo, varnost, ki se zdi večna in potem spet ni. Pa vendar naslednje jutro spet zajamem, se dotaknem, stopim v dan...

Jutranja kava, pot v šolo, pot v službo, ljudje prihajajo in odhajajo........

Zvečer pa se igram in iz mene se zrišejo odsevi dneva, tedna, življenja, mojega, morda še za koga.

So znaki in odsevi zunaj – taka je klasična fotografija – lepota odseva sveta kakršnega ujame fotografovo oko.

So znaki in odsevi znotraj – preprosti obrisi, ki se zrišejo ob mojih večerih na računalnik, včasih s pomočjo preurejanja zunanjega sveta ujetega najprej v fotografiji, včasih pa kar tako od nikoder priletijo in Jaz jih prepoznam.

So moji, morda bodo danes za hip tudi vaši, če se vaše oko ujame v moji sliki, grafiki, fotografiji....

(v tišini vetra pohorskih gozdov, v mehkem naročju babice, odsekanem prostoru dedkovih besed, slik, fotografij sem se na berglah knjig in sanj pregrizla skozi samotno otroštvo, si kaj ustvarila pa spet ne, frčala okrog po svetu, pa spet ne in sedaj sem tu.)

www.jasminavuga.com

jasminavuga@gmail.com

Beatrice De Cecco

Čut za lepoto, ki jo lahko tudi izraža umetnost in čut za sočloveka sta glavna mejnika na mojem potovanju skozi življenje.
Po končani srednji grafični šoli sem leta 2003 diplomirala iz socialnega dela. Danes sem zaposlena v domačem gostinskem lokalu, kjer sem pomagala že v času študija.
Lansko leto sem opravljala preventivno socialno delo na področju motenj hranjenja, zasvojenosti in drugih omam.

Ustvarjanje predvsem risanje, slikanje, izrezovanje, lepljenje, modeliranje, fotografiranje mi je pomenilo veliko srečo že v zelo zgodnjem otroštvu. Po končani formalni izobrazbi sem obiskala nekaj tečajev. Pred letom in pol sem se vpisala na slikarsko šolo Modic, kjer še danes nadgrajujem svoje znanje.
Vse to delovanje me je skozi leta pripeljalo do tovrstnega slikanja in od leta 2006 s svojimi slikami pomagam ljudem, da lažje najdejo lastni jaz - poslanstvo.

Sem ustanovni član društva PLUS5.

Slike sem razstavljala v Kamniku (Okrepčevalnica De Cecco; Občina Kamnik) in v Ljubljani (Fakulteta za socilano delo (samostojno in skupinsko); Univerza v Ljubljani - Deželni dvorec (skupinsko); Mestna knjižnica Oton Zupančič).


Veselje do življenja ohranjam s pozitivno literaturo, glasbo, plesom, kolesarjenjem, petjem, obiskom Arboretuma Volčji Potok, druženjem s prijatelji, sprehodom po gozdu in planinarjenjem,

saj živim pod čudovitimi Kamniškimi Alpami.

Andrej Kogovšek

Andrej Kogovšek

Rojen 1949 v Ljubljani

Dokler sem bil zaposlen, preprosto ni bilo časa, da bi kaj dosti ustvarjal.
Ko pa sem leta 2009 ostal doma, so se mi odprla obzorja. Poleg drobne proze in poskusov v poeziji sem prijel v roke ogljenko in narisal nekaj portretov. Prijatelji so me pri tem vzpodbujali in kupil sem si akvarelne barve. Po dolgih 50 letih sem spet držal v roki čopič in nanašal barve na snežno bel list papirja. V času od meseca aprila, pa do konca leta sem naslikal kakih 80 akvarelov in gvašev.
Vpisal sem se v tečaj pri slikarki Barbari Kastelec v želji, da bi si pridobil vsaj nekaj strokovnega znanja. Lahko bi rekel, da pri tem neskončno uživam.
V zadnjem času me je pritegnil akril. O olju pa za enkrat še ne razmišljam.
Svoje slike sem doslej dvakrat razstavljal na Fakulteti za socialno delo, v mesecu marcu 2010 pa so bile razstavljene na hodniku Deželnega dvorca - Univerze v Ljubljani. Sliko "Dvojni obraz" (akril na papirju) sem obljubil rektorju dr. Stanislavu Pejovniku, ker mu je še prav posebej ostala v spominu.
Redno jih objavljam tudi na straneh bloga MMC pod pseudonimom "sailor565".
Pri svojem delu nimam posebnih usmeritev. Zanima me človeško telo in njegova izraznost. Vesel sem, ko se mi na papirju odpre prostor, globina in očaran, ko z njega zablestijo barve jesenskega listja, sončnega zahoda, ali pa odblesk drevesne krošnje na vodni gladini. Sliki poskušam vdihniti vsebino in jo običajno opremim s kratkim tekstom. Vsaka slika ima namreč svojo zgodbo.

Moj naslov:
Andrej Kogovšek
Mokrška 17
1000 Ljubljana

tel. 031 350 863

e-mail sailor565@gmail.com

Ines Kokalj

 [update 11.9.2011]

Rišem in slikam 10 let in več, sem samouk in enkrat se bom morda vpisla v tečaj...sam še ne vem kam - me prav nihče ne potegne, da bi rekla to je to.
Že nekaj let sodelujem s slikarsko skupino 12. poteza, z njmi občasno razstavljam v SLO in v tujini.
Sem tudi članica ustvarjalne skupine "Spekter". Razstavljali smo na Fakulteti za socialno delo,  na  Univerzi v Ljubljani v Deželnem dvorcu, v knjižnici Frana Levstika v Velikih Laščah
Največ mojih del, si lahko ogledate  TUKAJ
Sem izredna brezposelna absolventka Fakultete za socialno delo (sem se po dolgih letih ne študija odločila, da to dokončam...), področje, ki me najbolj zanima pa je Psihosocialna pomoč z umetnostjo.
Imam veliko izkušenj pri delu z otroki, mladostniki in odraslimi s posebnimi potrebami, predvsem tistimi s hudimi poškodbami glave. Vrsto let sem delala v različnih programih javnih del, v programih APZ in kot prostovoljka.
Zadnje tri leta pa delam občasno kot prostovoljka z ljudmi, ki  so doživeli možgansko kap in s tistimi, ki imajo poškodbo možganov ker so doživeli prometno nesrečo.
V prostem času fotografiram , pišem poezijo, vodim forume Poezija in Proza  in se ukvarjam z računalniško grafiko.
Zelo rada tudi plavam, kolesarim, plešem in poslušam dobro glasbo.

 @Ines
akrili na platnu+medij za razpoke